Novice LAS PDL 2020

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

25. maja 2018 je začela veljati nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov (uredba GDPR). Nova pravila veljajo tudi za lokalne akcijske skupine, ki pri svojem delu neizogibno obdelujejo tudi osebe podatke. Za ta namen sta Društvo za razvoj slovenskega podeželja in CNVOS pripravila 2-urni ...

VREDNOTENJE LEADER/CLLD NA LOKALNI RAVNI V OKVIRU EVOPSKEGA KMETIJSKEGA SKLADA ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Ekipa LAS Pri dobrih ljudeh 2020 se je v torek, 29. maja udeležila delavnice v Ljubljani, namenjena vrednotenju programa LEADER/CLLD. Vsebina delavnice je bila zasnovana na Smernicah za vrednotenje LEADER/CLLD, ki jih je pripravil Evaluation Helpdesk. Smernice opisujejo pravni okvir, zasnovo in ...

LAS PRI DOBRIH LJUDEH 2020 JE PRIDOBILA ŠE ZADNJA 3 OBVESTILA O POTRDITVI OPERACIJ V OKVIRU ZAPRTEGA JP LAS PRI DOBRIH LJUDEH 2020 V LETU 2017- ESRR SKLAD

Z veseljem Vas obveščamo, da smo na LAS Pri dobrih ljudeh 2020, dne 28. maja 2018 prejeli PISNO OBVESTILO o potrditvi še zadnjih treh operacij s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki so bile prijavljene in potrjene na Javni poziv LAS Pri dobrih ljudeh 2020 v letu ...

STANJE NA PODROČJU GOSPODARSTVA

Za ugotovitev gospodarske aktivnosti znotraj določene države ali regije, oceno njenega razvoja in stopnje rasti je potrebno izračunati bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP). BDP je pravzaprav indikator zdravja ekonomije znotraj ene države ali regije. Posledično se z BDP-jem ocenjuje kakovost oziroma standard življenja v posamezni državi ali regiji. Ker nismo razpolagali z podatki o BDP v posameznih občinah in tako posledično tudi ne za območje LAS pri dobrih ljudeh, smo za ilustracijo uporabili regijske podatke. LAS Pri dobrih ljudeh je kot ena od treh LAS del Pomurske statistične regije. BDP na prebivalca v Pomurju je leta 2004 dosegal 68% slovenskega povprečja. V letu 2008 se je skrčil na 64,7%. V naslednjih letih se je pomursko gospodarstvo učinkoviteje spopadalo s posledicami finančne in gospodarske krize, saj se je BDP na prebivalca v letu 2012 (69,1%) ponovno začel približevati slovenskemu povprečju. V letu 2012 je Pomurje ustvarilo 4,0% slovenskega BDP, medtem ko ga je še v letu 2000 4,6% (Vir: Regionalni razvojni program Pomurja 2014-2020).

Na območju LAS ima po podatkih Evidence socialnih podjetij pri MGRT, sedež 5 socialnih podjetij. Od tega sta dva zavoda, ena zadruga, ena družba z omejeno odgovornostjo ter eno društvo oz. zveza društev. Socialna podjetja imajo, kot svoje glavne dejavnosti registrirane dve na področju mešanega kmetijstva ter gojenja začimb in zdravilnih rastlin, dve imata registrirano raziskovalno dejavnost ter eno dejavnost drugih nerazvrščenih članskih organizacij. Skupno je v Pomurski regiji 27 registriranih socialnih podjetij. Socialna podjetja na območju LAS predstavljajo 18,52% vseh registriranih socialnih podjetji v Pomurju ter 3,76% vseh socialnih podjetij registriranih v Sloveniji.

Na območju LAS pa so v zadnjih letih zelo dejavne tudi nevladne organizacije. Tako je v letu 2014 na območju LAS dejavnih 391 nevladnih organizacij. Od tega je 92,58% društev. Največ nevladnih organizacij je dejavnih v občini Lendava ter v občini Beltinci, skupaj predstavljajo 65,73% vseh nevladnih organizacij na območju LAS. Po področju dela je na območju LAS največ športno in rekreativnih društev (28,18%) na drugem mestu so kulturna in umetniška društva (19,34%), ter nato društva za pomoč ljudem (16,02%) ter društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali (10,22%) in društva za razvoj kraja (9,39%). 32 društev na območju LAS je v letu 2014 skupaj zaposlovalo 51 ljudi. V zadnjih letih je zaznati trend povečanja zaposlovanja pri društvih.

 

Po podatkih obrtnega registra Slovenije na območju LAS Pri dobrih ljudeh dobrih 41% samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb opravlja obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ter dejavnost domače in umetnostne obrti. Na območju LAS Pri dobrih ljudeh se pojavljajo naslednje domače in umetnostne obrti:

  • Pletarstvo (najrazličnejše vrste šibja, ki raste na Slovenskem; nadalje pletenje iz koruznega ličja, oblancev/butarice in drug okras iz oblanja/ in drugih za pletarstvo primernih gradiv,vendar le tistih, ki so produkt domačih naravnih okolij);

  • Lončarstvo (le ročno, na kolovratu ali drugih ročnih tehnikah, tradicionalno in sodobno);

  • Oblikovanje keramike (sodobno unikatno keramično oblikovanje v celi paleti tehnik, od raku do porcelana; izdelki najrazličnejših dekorativnih namenov, od nakita do vaz, posod itd);

  • Ročno pletenje (upoštevajo se samo unikatni primeri, torej avtorsko unikatno pletenje in posamezni primeri tovrstnih domačih obrti, ki se nadaljujejo iz preteklosti, npr. ročno domače pletenje volnenih nogavic);

  • Izdelovanje vezenin (razne veziljske tehnologije, npr. križni vbod, rišelje itd.);

  • Izdelovanje kvačkanih vezenin (prtiči, razni modni unikatni dodatki);

  • Unikatno šiviljstvo in krojaštvo za posebne namene (npr. unikatne kreacije, izdelovanje celot ali le delov narodnih noš);

  • Sodarstvo (domače ročno sodarstvo, kot ena najstarejših panog domačih obrti na Slovenskem);

  • Domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine;

  • Domače mizarstvo (izdelovanje mizarskih replik dediščine, mizarsko restavratorstvo, izdelovanje raznih domačih mizarskih izdelkov);

  • Medičarstvo (izdelovanje unikatnih dekorativnih figuralnih medenjakov, lecta, malih in dražgoških kruhkov);

  • Svečarstvo (nadaljevanje starega klasičnega svečarstva, uporaba naravnih gradiv);

  • Izdelovanje umetnega cvetja (naravna gradiva, papir, vosek, torej ohranjanje tradicionalnih načinov);

  • Vrvarstvo (domače izdelovanje lanenih in konopljinih vrvi);

  • Oglarstvo (domače izdelovanje oglja v ogljarskih kopah v gozdovih, kot ohranjanje te domače obrti).

Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je leta 2014 povprečna bruto plača znašala 1.240,77 EUR, kar je za 19,44% pod slovenskim povprečjem. Povprečna bruto plača na območju LAS Pri dobrih ljudeh se je od leta 2007 do leta 2014 povečala za 299,48 EUR, kar predstavlja 17,74 %. V tem istem obdobju je slovenska povprečna bruto plača zrasla za 19,88%. Rast povprečne bruto plače območja LAS Pri dobrih ljudeh je glede na slovensko povprečje nižja za 2,14%.


KMETIJSTVO

Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je v letu 2010 delovalo 1.944 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 2,6% vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. V uporabi je skupno 14.741 ha kmetijskih zemljišč brez skupnih travnikov in pašnikov, kar je 3,1% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva znaša 7,6 ha, kar je za 1 ha več kot slovensko povprečje. Skupni standardni prihodek (SO v 1000 EUR) na kmetijsko gospodarstvo na območju LAS znaša 3.053 EUR, kar predstavlja slabih 25% slovenskega povprečja (12.260 EUR). Več kot 40% kmetijskih gospodarstev svoje pridelke prodaja preko posrednika, slabih 30% pridelke uporablja izključno za svoje potrebe. Le dobrih 6% kmetijskih gospodarstev na območju LAS svoje pridelke prodaja neposredno potrošnikom. 


Po velikostnih razredih na območju LAS Pri dobrih ljudeh prevladujejo kmetije med 2 in 5 ha površine. Na drugem mestu so kmetije v velikosti od 0 do 2 ha, na tretjem pa kmetije od 5 do 10 ha. Kmetij nad 10 ha je zgolj 6%. Po tipu kmetovanja na območju LAS Pri dobrih ljudeh prevladujejo kmetije z mešano rastlinsko pridelavo in sicer predstavljajo dobrih 33% vseh kmetij. Na drugem mestu so kmetije, ki se ukvarjajo z poljedelstvom ter kmetije z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo. Skupaj ta dva tipa predstavljata dobrih 44% kmetij. Najmanj se kmetije ukvarjajo z vrtnarstvom.

 

Družinske kmetije v največji meri pridelujejo pšenico (38,55%), koruzo za zrnje (28,60%) ter sladkorno peso (14,20%). Ostale poljščine se pridelujejo v manjši meri pod 5%. Skupna površina za pridelavo poljščin znaša 9.677,12 ha. Po kategorijah živine na območju LAS Pri dobrih ljudeh prevladuje reja prašičev ter perutnine. Skupaj te dve kategoriji predstavljata nekaj več kot 76%. Na tretjem mestu je reja kuncev z 9,06% in na četrtem reja govedi z 7,77%.

 

Na podlagi podatkov iz leta 2010 smo naredili pregled starostnih skupin družinskih članov na družinskih kmetijah. Največ družinskih članov je v starostni skupini od 55 do 65 in več let in sicer 37,98%, naslednja starostna skupina so mladi do 35 let z 31,66% ter zadnja starostna skupina je od 35 let do 55 let z 30,36%. Po podatkih iz leta 2000 je število mladih pod 35 let naraslo za 93,54%. Sledeč po podatkih je mladih družinskih članov dovolj za nadaljevanje kmetijske dejavnosti. Po podatkih iz leta 2009 je na območju LAS Pri dobrih ljudeh skupaj 295,90 ha vinogradniških površin. To predstavlja 1,81% vseh vinogradniških površin v Sloveniji. To površino obdeluje 1.482 pridelovalcev. Ti vinogradi so vzorno urejeni in pridelki sorazmerno visoki. Nekaj grozdja se predela za lastne potrebe in se hrani v domačih kleteh. Velik del tržnih viškov pa se odproda kot grozdje oz. mošt kletem v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Mariboru. Od sort prevladuje belo vino. Med njimi laški rizling, sledi šipon, rizvanec, nekaj pa je tudi rdečih sort. Vse več pa se sadijo sorte podravskega rajona, kot so savignon, chardonnay, beli pinot, renski rizling, zeleni silvanec in druge. Manj kakovostne sorte najdemo v starejših vinogradih, kot so slankamenka, ručica in druge. Večina vrst pride v promet kot belo mešano ali laški rizling v odprtem stanju. Osnovne zvrsti daje laški rizling, nekaj šipon, manj pa druge vrste. Vina so srednje močna, sveža, bolj kiselkasta, običajno brez poudarjene cvetice ali arome, lepo pitna, svojstvena in značilna za to vinorodno območje.


EKOLOŠKO KMETIJSTVO

V letu 2014 je bilo v ekološko kontrolo na območju LAS Pri dobrih ljudeh vključenih 17 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 0,52% vseh v ekološko kontrolo vključenih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji) z 390,12 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (0,95% od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, vključenih v ekološko kontrolo). Od teh je 16 kmetij že zaključilo preusmeritveno obdobje (pridobilo eko certifikat), ki traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo.

 

Število pridelovalcev je od leta 2009 nekoliko naraslo. Še vedno se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V kontrolo ekološke pridelave na območju LAS Pri dobrih ljudeh je vključenih največ njiv in to kar z dobrimi 79%. Dobrih 8% predstavlja travinje ter 0,93% vrtnine. Povpraševanje potrošnikov je največje po svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki).


DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH

Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je bilo leta 2014 registriranih 61 dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Pri skupinah dopolnilnih dejavnosti prevladuje dejavnost storitve s kmetijsko in gozdno mehanizacijo in opremo ter ročna dela z dobrimi 34% vseh dopolnilnih dejavnosti. Naslednja je predelava primarnih kmetijskih pridelkov s slabimi 28% ter turizem na kmetiji s slabimi 15%. Občina z največ registriranih dopolnilnih dejavnosti je občina Lendava (16), sledi ji občina Beltinci (13).

 

TURIZEM

Turizem predstavlja zelo pomembno in obenem eno izmed najbolj perspektivnih gospodarskih panog, ki ima številne multiplikativne učinke. Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je dokaj dobro razvit zdraviliški turizem oziroma turizem dobrega počutja. To gre pripisati predvsem zdraviliškemu oziroma termalnemu kompleksu Terme Lendava, ki so del poslovne skupine Sava Hotels & Resorts. Na območju Pomurja, katerega del je tudi območje LAS Pri dobrih ljudeh, se razvijajo številni turistični programi, kolesarske in tematske poti, tako da je vse pomembnejši tudi izletniški turizem. Predvsem domači gostje in gostje iz obmejnih krajev sosednjih držav se pogosto odločajo za enodnevne izlete, pri čemer je tudi v tem oziru pomembno izpostaviti razvoj gastronomske ponudbe regije (vir: Regionalni razvojni program Pomurja 2014-2020). Podatke glede turističnih prihodov ter nočitev je bilo možno pridobiti zgolj za območje občine Lendava, kjer se nahajajo termalni kompleksi Term Lendava. V zadnjem obdobju je značilna rast turističnih nočitev in turističnih prihodov domačih gostov. Turistične nočitve in prihodi tujih gostov pa zadnja leta ostajajo približno v enakem obsegu. Tako je leta 2014 bilo na območju občine Lendava skupaj zabeleženih 32.342 turističnih prihodov. Od tega je bilo dobrih 64% domačih gostov. Število nočitev je v istem letu znašalo 336.574. Dobrih 57% nočitev gre pripisati domačim gostom. Povprečna doba bivanja za domače goste znaša 3,3 dni, za tuje pa 4. Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je skupno 7 nastanitvenih objektov, 392 sob ter 957 ležišč. Poudariti pa je treba, da je od skupno 7 nastanitvenih objektov, 6 (5 hotelov in podobnih nastanitvenih objektov ter 1 kamp) na območju občine Lendava. Dobrih 96% vseh sob ter ležišč se nahaja na območju občine Lendava. Tako je na območju občin Beltinci, Dobrovnik, Turnišče in Velika Polana skupaj razpoložljivih zgolj 13 sob ter 36 ležišč, od tega 8 sob in 14 ležišč v občini Beltinci. Občine Črenšovci, Kobilje in Odranci po podatkih SURS ne razpolagajo z prenočitvenimi zmogljivostmi. Sekundarno turistično ponudbo pa lahko dodatno okrepimo z pestro ponudbo kulinarike, različnimi tematskimi, pohodniškimi potmi, turističnimi prireditvami in ostalimi turističnimi produkti. 

 

Pomurje in tako tudi območje LAS Pri dobrih ljudeh slovi po svojih kulinaričnih dobrotah, ki so tradicionalne in raznolike, kot je raznolika tudi pokrajina. Gibanica, bujta repa, bograč, dödöli, retaši, zlevanka in pogače so bile vedno cenjene in poznane jedi daleč naokoli. Ob bogati ponudbi tradicionalnih jedi pa območje ponuja tudi kakovostna vina, žganja, marmelade, likerje in mnogo drugih značilnih izdelkov.

Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je 5 različnih tematskih poti, 1 vinska cesta, 10 pohodniških ter 4 kolesarske poti.


Kulturna dediščina igra v turistični ponudbi veliko vlogo; kulturni turizem je ena izmed panog prihodnosti tako v Sloveniji kot v svetu. Območja in objekti kulturne dediščine so vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Območje LAS Pri dobrih ljudeh razpolaga z nepremično kulturno dediščino – spomeniki lokalnega pomena in sicer z 79 arheološkimi najdišči, 133 stavbami, 1 stavbo z parkom in vrtom, 39 spominskimi objekti in kraji, 1 drugim objektom in krajem ter 5 naselij in njihovih delov. Tako je na območju LAS Pri dobrih ljudeh dobrih 19% vse evidentirane nepremične dediščine v Pomurju.  Poleg nepremične kulturne dediščine poznamo še register žive kulturne dediščine, ki pa je za zdaj pomanjkljiv, saj ni vpisana vsa kulturna dediščina območja LAS Pri dobrih ljudeh. V njem so naslednje enote žive kulturne dediščine: značilna prekmurska pustna šega in prireditev Borovo gostűvanje, izdelovanje papirnatih rož, tradicionalno lončarstvo ter izdelovanje prekmurskih remenk. Druge obrti, značilne tudi za območje LAS Pri dobrih ljudeh, so še pletarstvo iz koruznega ličja, slamokrovstvo in kovaštvo. Na podlagi opravljene analize smo identificirali naslednje ključne kulturno-turistične znamenitosti območja LAS Pri dobrih ljudeh: Grad Beltinci – Beltinci, Stalna razstava "Zgodovina zdravstva v Pomurju" – Beltinci, Razstava replik starih koles – Beltinci, Plavajoči mlin in brod na Muri – Ižakovci, Stalna razstava "Büjraštvo na reki Muri" – Ižakovci, Ciglarsko naselje -  Melinci, Spominska soba Ivanu Jeriču – Dokležovje, Prekmurska domačija – Lipa, Sodarski muzej – Gančani, Pletenje iz slame v Lipovcih – Lipovci, Romsko naselje Kamenci – Črenšovci, Gasilski dom z muzejem Žižki, Halasova romarska pot od Hotize, Polane do Črenšovec, Park spominov Črenšovci, Kolenkov mlin na G. Bistrici, Vidova kapelica – Bukovniško jezero, Hiša Györgya Dobronokija – Dobrovnik, Rokodelska hiša Pannart – Dobrovnik, Panonska hiša iz 1901 – Kobilje, Lendavski grad – Lendava, Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva – Lendava, Gledališka in koncertna dvorana – Lendava, Center Bánffy – Lendava, Potočni mlin, muzej kovaštva in žganjarne – Odranci, Cerkev svete Trojice - Odranci, Čevljarski muzej Turnišče – Turnišče, Domačija Štefana Kovača – Nedelica, Kupinarski muzej Renkovci – Renkovci, Samostan sester Klaris – Turnišče, Domačija pisatelja Miška Kranjca – Velika Polana, Copekov mlin – Mala Polana, Mačkovci, Sabolova domačija - Mala Polana, Mačkovci ter različna sakralna dediščina.

STOPNJA BREZPOSELNOSTI

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bila meseca decembra 2014 stopnja registrirane brezposelnosti na območju LAS Pri dobrih ljudeh 21,8% kar je za 8,8% višje kot stopnja registrirane brezposelnosti na ravni Slovenije. Po podatkih iz decembra 2014 imata najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti občini Beltinci (20,2%) in Odranci (18,4%), najvišjo pa občini Lendava (23,8%) in Dobrovnik (25,1%). Stopnja registrirane brezposelnosti na območju LAS Pri dobrih ljudeh je od decembra 2007 do decembra 2014 narasla za 6,2%.

 

Tako je bilo meseca decembra 2014 na območju LAS Pri dobrih ljudeh skupaj registriranih 3.096 brezposelnih oseb. Od tega je bilo 50,52% žensk. Največ brezposelnih oseb je z I. in II. stopnjo izobrazbene ravni in sicer 36,92%, nato sledi III. in IV. stopnjo z 29,17% ter V. stopnjo z 22,87%. Najmanj je brezposelnih z VI. in višjo stopnjo izobrazbene ravni. 37,02% brezposelnih oseb je starih čez 50 let, 39,86% oseb je starih med 30 in 49 let ter dobrih 23,13% je starih med 15 in 29 let. 27,26% brezposelnih oseb je na zavodu 36 ali več mesecev. Najmanj pa je brezposelnih oseb, kateri so na zavodu prijavljeni med 24 in 35 meseci in ti predstavljajo 5,81% vseh brezposelnih na območju LAS Pri dobrih ljudeh.

 

KONTAKT


VODILNI PARTNER:
DRUŠTVO ZA TRAJNOST VIROV SI. ENERGIJA
Renkovci 8
9224 Turnišče

T: 02 53 81 663
E: info@las-pdl.si
 

 POVEZAVE


LAS Pri dobrih ljudeh 2007-2013
www.las-mestoinvas.si/
www.lastovica.si/
www.las-srceslovenije.si/
www.las-stik.si/
www.lasdobrozanas.si/
www.lasnotranjska.si/
www.las-vobjemusonca.si/
www.las-posavje.si/

PRIJAVA NA E-NOVICE


Želite prejemati novice o naših aktualnih projektih?

Prijavite se na prejemanje e-novic >
Za vsebino je odgovorna LAS Pri dobrih ljudeh 2020, ki jo zastopa vodilni partner Društvo SI.ENERGIJA. Organ upravljanja za izvajanje PRP RS za obdobje 2014-2020 je MKGP.
       
               
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke